Kot sem enkrat že napisala – vse manj so mi všeč tipska, masovno prodajana oblačila. Je pa čisto res, da tudi vse tole, kar sešijem in ustvarim, ni ravno en in edini prototip kosa garderobe, ki bi ga iznašla sama in ki ga svet še ne bi videl… :)
Ampak! Ko si naredim oblačilo, se ne oziram na raznorazne komentarje, ki so seveda povsem legitimno upravičeni – saj imamo, navsezadnje, vsak svoj okus. In negativni komentarji me ne odvrnejo od tega, da bi oblačilo, ki sem si ga z vso pozornostjo in entuziazmom sešila čisto sama, tudi oblekla. V bistvu že to, da dobim komentar – pove nekaj. Pove, da je opazno! In to je konec koncev – dobro! In predvsem je pomembno, da je všeč meni! Da se v oblačilu dobro počutim in, da mi je všeč. Ker, če bi se ozirala na komentarje mojih bližnjih – na primer mojega moža, bi oblekla za ven sama vrečasta, do tal segajoča oblačila, za doma in »samo-za-njegove-oči« pa minič in dekolte. Haha, prav gotovo!
No, kot eno takih bolj nevsakdanjih in po mojem mnenju obče bolj nevšečnih kot všečnih oblačil, so haremske hlače. Jaz sem jih »počečkala« povsem po svoje – z blagom, potiskanim s članki iz časopisnega papirja. Nameravam pa si narediti še ene bolj "lepe", "fensi". So »orto harempants« – kar po mojem pomeni, da so skoraj čisto do tal zelo široke.
Nekaj jih nameravam narediti tudi otročkom – ampak zanje bodo »napihnjene« in široke le okoli ritk, ob nogicah pa ožje – ker so tako zelo aktivni, da se ob plezanju po igralih ne bodo kam zataknili z njimi…
