POPESTRITEV DOLGOČASNIH LONČKOV ZA ROŽE

Ker je bilo vreme te dni nekoliko slabše, smo se udejstvovali v preddverju vrtne lope - po eni strani smo poslikali dolgočasne lončke za rožice, po drugi strani pa smo jih polepili s servietno tehniko.




Tako so lončki precej lepši kot prej in odvisno od razpoloženja - jih lahko poljubno obrnemo na poslikano ali pa polepljeno stran.



In veste kaj? Rjavih lončkov za rože imamo še cel kup, prav tako tudi barv in servietkov! Deževnih dni pa mislim, da bo tudi še kaj, ane? ;)

ENTUZIASTIČEN ZAČETEK - SAJENJE ROŽIC IN ZELIŠČ

Ker še nimamo prekopane zelenice in je spremenjene v vrtiček, sem angažirala vse tri otroke, da smo skupaj sadili rožice, medtem ko je mož obrezoval trto in drevje…



Najprej mi je na pomoč priskočila najmlajša. 2-letni fizeljček je s pravo spretnostjo zajemal zemljico iz žaklja in jo stresal v korito, kamor sem potem posadila sadiko roza vrtnice plezalke – od moje mami. Pri njej je vrtnica božansko uspevala in zamislila sem si jo, kako mi obrašča ne prav lepo vrtno utico. Žal bi bila skoraj cel dan v senci, kar mislim, da za vrtnico ni ravno najbolje, zato sem jo prestavila na sonček, da bo plezala po škarpi… Upam, da ji bo korito zadosti veliko?



Mala je pritegnila pozornost tudi 3-letnega sinka in 6-letne hčerke, ki sta mi pomagala posaditi zelišča, ki mi jih je z veliko pozornostjo prinesla sodelavka – čisto bio: timijan, slezenovec, kamilico, knofke in drobnjak. Jupiii, kako sem bila vesela teh sadik! Zaenkrat smo jih dali kar k rožicam, ko pa bo »vzpostavljen« vrt z gredicami, jih bomo presadili, saj menda krasno odganjajo škodljivce! Tamali so seveda najbolj uživali pri zalivanju, 6-letnica pa mi je že lepo znala prekopat prst z motiko! In to – kar na rolerjih – ni je bilo za prepričat, naj se vendar preobuje…



Potem smo se lotili še v Hoferju kupljenih sadik vrtnic – za te pa je bil glavni 3-letnik! Pomagal mi jih je posaditi v izkopano jamico in seveda – zaliti!



No, za začetek – je! Morda bo kdo pomislil, da smo kaj zafrknili – ne vem… Bomo videli in se učili – vsi skupaj! Eno je jasno – vsak od otrok je sedaj glavni za nekaj: 2-letnica za babičino vrtnico, 3-letnik za cel nasad Hoferjevih vrtnic, 6-letnica pa za zelišča! In soseda se nam čudi, kako da smo navdušeni delavčki... Kaj ne bi bili, ko pa imamo končno svoj košček zemljice, ki ga lahko obdelamo, kakor nam srce poželi!

KAKO KONČA BLAGO, NAMENJENO ZA PRT...

Vedno, ko bom oblekla tole krilo na balon, bom verjetno pomislila na enega mojih najljubših filmov - "Moje pesmi, moje sanje" (The sound of music). Se spomnite scene, ko je Maria sedmim otrokom naredila oblačilca kar iz zaves, saj ji Von Trapp ni hotel kupiti novega blaga?



No, jaz k sreči niti nimam težav z možem, ki mi ne bi hotel kupiti blaga :), samo tole res ni bilo namenjeno krilu, ampak prtu. Blago sem že lani kupila v Ikei, ker pa mi trije otročički veselo pacajo po mizi, bi ga bilo itak škoda... Oziroma ne bi dolgo ostalo lepih barv.
Poleg tega sem si silno zaželela rožastega vzorca, lahkih barv in lažje tkanine! Mimogrede - ste mogoče pomislili, kako zelo cenimo letošnjo pomlad?? Če zima ne bi trajala tako dolgo, se nam pomlad še niti ne bi zdela tako zelo posebna. Tako pa vsi veseli občudujemo prebujajočo se naravo in se veselimo sončka! Toplejša energija se širi med nami kakor sonce, ki vedno topleje sije!
Luštno pomlad želim vsem svojim bralcem!!

PUTKIN VRT

PUTKIN VRT
Američani imajo pregovor: »If you want to make God laugh, tell him you have plans.« (v prevodu: "Če želiš nasmejat Boga, mu povej, da nekaj načrtuješ!")

Jaz imam načrte… Upam, da jih izpeljem in se mi Bog ne bo smejal ter mi jih prekrižal.
Torej – ozadje mojega načrta je takole: kooončno prihaja pomlad. In jaz si že nekaj let želim – vrt! Da bo hrana romala iz domače, kolikor mogoče bio zemljice – direkt - na krožnik. Da se začnemo (precej!) bolj zdravo prehranjevati, da čim več časa preživimo zunaj, da navdušim otroke nad delom oziroma, da cela družina zapusti notranje gnezdo, ki ga grejemo že od oktobra in se naužijemo čistega, svežega zraka, prezračimo pljučka in za nekaj mesecev pozabimo na televizijo – in se posvetimo – igri na igralih in igri – s plevelom, haha.



Ob tem imam seveda precej – ne problemov, neee! Izzivov. Torej:
1. kako »našuntat« ljubljenega moža, da mi prekoplje del zelenice in ga »spremeni« v vrt,
2. kako spremeniti prehranjevalne navade cele družine in nas navdušiti nad zelenjavo,
3. kako otroke navdušiti nad pomočjo na vrtu, namesto gledanja risank po tv-ju,
4. in verjetno še in še….

No – sedaj pa k načrtu: možka in otroke (oziroma starejša dva) vprašam po njihovi najljubši zelenjavi (ali sploh obstaja??), pa še sama si izberem eno (to bo gotovo rukola!). Zapišemo izbire vsakega člana družine na posebej za to izdelane plakate ali tablice – torej 1 plakat gre vsakemu članu družine. Potem o tej zelenjavi (bo najmanj 5 izbir) poiščemo vse mogoče informacije na netu – torej slike, čas sajenja, način zalivanja, čas in pogostnost pobiranja pridelka, uporaba v kulinariki… Nato – gremo v trgovino in izberemo seme/sadike. Posejemo/posadimo. Opremimo z mini tablicami z imenom člana družine in njegovim izborom. Nato sledimo navodilom na tablici… Spomladi in poleti bo veliko časa za to, da bomo zunaj in v moji (mislim, da zelo optimistični) glavi vidim našo družino, kako po službi in vrtcu tečemo gledat, kaj je novega zraslo na vrtu, vsak malo pobrklja, izpuli kak plevel, malo zalije…



Nam bo uspelo?? Spremljajte na blogu, bom obveščala… Upam, da ne sledi tej samo še ena objava – rubrika zaključena, načrt padel v vodo! :)

ČASOPISNE HAREMSKE HLAČE - "NEWSPAPER HAREMPANTS"

Kot sem enkrat že napisala – vse manj so mi všeč tipska, masovno prodajana oblačila. Je pa čisto res, da tudi vse tole, kar sešijem in ustvarim, ni ravno en in edini prototip kosa garderobe, ki bi ga iznašla sama in ki ga svet še ne bi videl… :)
Ampak! Ko si naredim oblačilo, se ne oziram na raznorazne komentarje, ki so seveda povsem legitimno upravičeni – saj imamo, navsezadnje, vsak svoj okus. In negativni komentarji me ne odvrnejo od tega, da bi oblačilo, ki sem si ga z vso pozornostjo in entuziazmom sešila čisto sama, tudi oblekla. V bistvu že to, da dobim komentar – pove nekaj. Pove, da je opazno! In to je konec koncev – dobro! In predvsem je pomembno, da je všeč meni! Da se v oblačilu dobro počutim in, da mi je všeč. Ker, če bi se ozirala na komentarje mojih bližnjih – na primer mojega moža, bi oblekla za ven sama vrečasta, do tal segajoča oblačila, za doma in »samo-za-njegove-oči« pa minič in dekolte. Haha, prav gotovo!




No, kot eno takih bolj nevsakdanjih in po mojem mnenju obče bolj nevšečnih kot všečnih oblačil, so haremske hlače. Jaz sem jih »počečkala« povsem po svoje – z blagom, potiskanim s članki iz časopisnega papirja. Nameravam pa si narediti še ene bolj "lepe", "fensi". So »orto harempants« – kar po mojem pomeni, da so skoraj čisto do tal zelo široke.




Nekaj jih nameravam narediti tudi otročkom – ampak zanje bodo »napihnjene« in široke le okoli ritk, ob nogicah pa ožje – ker so tako zelo aktivni, da se ob plezanju po igralih ne bodo kam zataknili z njimi…

GANGAM STYLE – HLAČE, KI JIH JE PRINESEL VELIKONOČNI ZAJČEK

Za naše najmlajše, 2-letno sončece je prinesel Velikonočni zajček ene luštkane hlače…



Spredaj so potiskane z ježki pod gozdnimi jagodkami (u, kje so te še!), zadaj pa izza dveh ritnih žepkov kukata dva zajčka. Ideja za »ku-ku« pa ni zrasla na mojem zelniku – poglejte na Linčin blog, tam so mi kukajoče sovice tako padle v oči, da sem morala poskusiti še jaz – z zajčki.

Za osnovo hlačk sem spet vzela temno moder, lahek in tanek jeans, za aplikacije pa blago iz Ikee, ki ga sicer običajno uporabljam za otroško posteljninico. Tokrat sem za aplikacije prvič uporabila centilin – in razlika je opazna! Aplikacije se ne mečkajo in lepo stojijo na hlačkah. Povsem enostavno se cenilin zalika na blago in potem prišije kot aplikacijo.



In moja mala lepotčka? Že itak me v obrazek malo spominja na ježka iz risanke, v teh hlačicah je pa sploh – pravi mali ježek!