PLETENA PUTKINA JUHCA – ZA ZIMSKE DNI, KI BODO KMALU PRETEKLOST!

Takoj, ko sem zagledala tole pletenino, sem vedela, da jo bom uporabila za svoje krilo. Hmmm, naj pomislim: je bilo to ravno v predpustnem obdobju, ko je moje navduševanje nad pisanimi tkaninami še nekoliko večje, kot me sicer večkrat grabi med dolgo, sivo zimo s svojimi večno-črno-sivo-rjavimi odtenki in tkaninami? Torej: pisana zeleno-modro-rjavo-oranžna pletenina z elastanom se super nosi! V primerjavi z jeansom mehko pade in je nekoliko manj balončkasta, kar sploh ni slaba popestritev precej baročno napihnjenih balončkastih kril. Slabost: veelika občutljivost na otroške škorenjce »na ježke«, od katerih, če je le mogoče, tečem čimdlje stran! Ampak včasih je treba katerega od otrok tudi pocrkljati in nositi v naročju in takrat običajno ne premišljujem, kaj imam na sebi. Kar me spomni na dogodek, za katerega ne vem, če bi ga sploh obelodanila… Torej – krilo oblečem šele, ko so otroci že varno pospravljeni v otroških avtosedežih in vem, da se me ne bodo dotaknili s čevlji. In zadnjič v naglici tečem proti avtu in se šele zaradi moževega začudenega pogleda zavem, da bi si bilo dobro krilo tudi obleči, ne pa oditi v službo v samih žabah, medtem ko krilo visi na obešalniku... Ampak res se mi je to zgodilo, še zdaj ne morem verjet… Kakorkoli že: zimo-preganjajoča »putkina juhca« mi prav sede!