AMIGURUMI MIŠKA PO IMENU MIŠKO

Amigurumi - zanimiva beseda, sem si mislila, ko sem pred meseci brskala po tujih blogih in naletela na amigurumi tutorial, kako splesti zajčka. Amigurumi je pravzaprav japonska vrsta umetnosti, ki označuje kvačkano ali pleteno nagačeno živalco ali izmišljen lik.

Glede na pogoste želje mojih treh malčkov po igračkah, sem si stran morala nujno arhivirati - in kljub neznanju pletenja mi je želja po tem, da si sam spleteš luštkano igračko, ostala nekje v zadnjem delu možganov. Dozorela je ta teden, ko sem svojemu 4-letniku za nagrado (res pridno za seboj pospravlja tako oblačilca kot igračke :)) obljubila presenečenje. Skvačkala sem mu tegale miška, ki sedaj lepo počiva zraven sinka in njegovega starega medota v posteljici.

Mišek mora biti lepo oblečen - v plašček s kapuco!

Po navodilih sem kvačkala s kvačko, ki je za 2 številki manjša, kot je priporočeno na volni, tako da je mišek res lepo gosto skvačkan in nima nikakršnih luknjic. Sedaj imam še največ 6 tednov časa, preden grem rodit, da izdelam še nekaj za svoji hčerki in nekaj za prihajajočega dojenčka.

Je pa res, da mišek ni prav zelo mehak, ampak kar kompakten - morda ne najprimernejši za male dojenčke. Po drugi strani pa, v kolikor uporabiš kakšno fino volno iz povsem naravnih materialov, je ravno za majhne otroke taka igračka idealna - saj pogosto kak njen del pristane v malih ustecih - in gotovo bolje, če je iz naravnih materialov kot iz na raznorazne načine obdelanega pliša. Vsi deli so čvrsto prišiti na igračko - tudi oči so iz volne. Danes grem pogledat, ali dobim kje prave varnostne očke oziroma gumbke, ki se jih zapne, da jih otrok ne more pogoltniti, saj naj se ne bi odpeli.

KVAČKANA TORBICA

Ženske imamo rade torbice - po možnosti bi bilo fajn imeti k vsaki obleki svojo torbico.
Že nekaj časa si kupujem kakšno posebno, tako, ki bi mi res padla v oči. In sem jo našla - na you tubu, kje pa drugje? :) Se je jo bilo potrebno naučiti, ampak kolikor je izgledala zamudno in komplicirano na začetku, konec koncev ni bila. Tale barvna kombinacija mi je še posebno všeč.

KVAČKARNA

Kar nekaj časa je minilo od moje zadnje objave na tem blogu. Iz objektivnega razloga – rizične 4. nosečnosti, ki me je prilepila na domači kavč – in tako ustvarjalno kot tudi blogovsko »ohromila«. Ker pa sem imela brezdelja hitro dosti, sem se morala nekako zaposliti med svojo zlepljenosto s kavčem – in kaj je za to bolje kot ročna dela – v mojem primeru kvačkanje??

Sedaj mi ni ljubše sprostitve od kvačkanja! Res, prav »odpelje« me, uživam v brskanju za novimi idejami, v iskanju primernega tutoriala in v predstavljanju primernih materialov, debelin volne in barvnih kombinacijah. In v nasprotju s šivanjem, kjer mi na polno dela adrenalin, je kvačkanje zelo pomirjujoče! Če pozorno slediš navodilom, pravzaprav ne moreš zgrešiti! In potem so tu otroci s svojo navdušenostjo nad mojim izdelkom - kapico recimo – ki jo imajo v avtu za nekakšno igračko.

Osnove kvačkanja mi je že pred kakim letom pokazala mami, Urška pa z mano analizirala in malo poteoretizirala glede tehnike. Hvala lepa obema, odprli sta mi novo dimenzijo! J In pol je spet šibal you tube J.

Naučila sem se osnov in takoj prešla na zanimive kapice, šal, copatke za novorojenčke in torbico. Nekaj najljubšim osebam sem tako nakvačkala božična darilca. Všeč?? 

MALO RECIKLIRANO - MALO KUPLJENO

Tole krilce sem si naredila iz nekaj kupljenega blaga in enega kosa ne tako zelo stare oblekice, ki pa ni dobro preživela mojih nenadnih gibov z otroci... Se mi zdi prav lepa, kaj pa vam? :)

MOJA PRVA OVERLOCK KIKLCA

Overlock stroja si nisem kupila za hitrejše in "bolj profesionalno" zašita oblačila, čeprav ne morem zanikati, da bo vse lepše in hitreje zašito... :)

BEZGOV SOK Z OKUSOM PO BABICI...

Babica nam je otrokom vedno, kadar smo prišli k njej na obisk, ponudila bezgov sok. Še vedno me okus in vonj spomnita najprej nanjo.

PISANA POLETNA KOLEKCIJA

Krilca na balonček za štiri punčke, in še ujemajoči majčki za zraven...

NAJPREJ - PREBARVATI IN OLEPŠATI STENE!

Kot najprimernejši prostor za mojo »ustvarjalnico« se je izkazala – kurilnica, ki je v 6 mesecih bivanja v naši hiški postala – ropotarnica. Ki jo še vedno pospravljam in racionaliziram… Ampak del nje je že postal – meni krasen in zelo ljub kotiček za šivanje in ustvarjanje!




Začela sem z barvanjem sten – precej neobdelani zidovi že sive, ne več bele barve so – z ostanki barv sob mojih otročičkov postali lepe roza, modre in zelene barve. Ker so se ideje za lepšanje grde kurilnice kar same utrinjale, sem prebarvane stene prekrila s servietki s starinskimi vzorčki – s servietno tehniko. Ker so bile tudi ploščice na sosednji steni zelo neprivlačne na pogled, sem tudi te prekrila s servietki. Potem sem pritrdila še dve polički za shranjevanje šiviljskih pripomočkov - in rezultat je tu!

"POČEČKAN" PULI

Takole sem včeraj popoldne dokaj hitro polepšala hčerkin precej navadni puli...



Da je naenkrat postal malo manj navaden... :)

SOBA ZA ŠIVANJE IN DRUGO USTVARJANJE

Pozimi sem spet našla svoj šivalni stroj, ki je po selitvi sicer sameval med ostalo kramo. Začetno navdušenje nad šivanjem se ni ustavilo pred vsakodnevnim "trajbanjem" šivalne opreme sem ter tja. Pred dobrim mesecem pa sem si kupila overlock stroj - in namesto, da bi šivala in ustvarjala še več in vsakič bolje, sem odnehala. Ker se mi enostavno ni ljubilo prenašat dveh strojev, jih priključevat, pospravljat in iskat vseh mogočih potrebščin po dveh koncih hiše...
Zato sem se odločila, da si uredim šiviljsko sobo, pa naj stane, kolikor hoče! Stalo me je - precej časa, denarja praktično nič, saj sem si vse organizirala in pripravila iz pripomočkov, ki sem jih že imela doma. Pravzaprav sem izkoristila še en del kramice, ki bi se mi sicer "motala pod nogami".

Objavila bom nekaj ločenih in krajših objav o nastajanju šiviljske sobice, ki mi je tako zelo všeč in mi pride tako zelo prav, da je postala kar moje "šiviljsko kraljestvo", prostor, v katerem se res odlično počutim - čeprav je pravzaprav - stara kurilnica!

POPESTRITEV DOLGOČASNIH LONČKOV ZA ROŽE

Ker je bilo vreme te dni nekoliko slabše, smo se udejstvovali v preddverju vrtne lope - po eni strani smo poslikali dolgočasne lončke za rožice, po drugi strani pa smo jih polepili s servietno tehniko.




Tako so lončki precej lepši kot prej in odvisno od razpoloženja - jih lahko poljubno obrnemo na poslikano ali pa polepljeno stran.



In veste kaj? Rjavih lončkov za rože imamo še cel kup, prav tako tudi barv in servietkov! Deževnih dni pa mislim, da bo tudi še kaj, ane? ;)

ENTUZIASTIČEN ZAČETEK - SAJENJE ROŽIC IN ZELIŠČ

Ker še nimamo prekopane zelenice in je spremenjene v vrtiček, sem angažirala vse tri otroke, da smo skupaj sadili rožice, medtem ko je mož obrezoval trto in drevje…



Najprej mi je na pomoč priskočila najmlajša. 2-letni fizeljček je s pravo spretnostjo zajemal zemljico iz žaklja in jo stresal v korito, kamor sem potem posadila sadiko roza vrtnice plezalke – od moje mami. Pri njej je vrtnica božansko uspevala in zamislila sem si jo, kako mi obrašča ne prav lepo vrtno utico. Žal bi bila skoraj cel dan v senci, kar mislim, da za vrtnico ni ravno najbolje, zato sem jo prestavila na sonček, da bo plezala po škarpi… Upam, da ji bo korito zadosti veliko?



Mala je pritegnila pozornost tudi 3-letnega sinka in 6-letne hčerke, ki sta mi pomagala posaditi zelišča, ki mi jih je z veliko pozornostjo prinesla sodelavka – čisto bio: timijan, slezenovec, kamilico, knofke in drobnjak. Jupiii, kako sem bila vesela teh sadik! Zaenkrat smo jih dali kar k rožicam, ko pa bo »vzpostavljen« vrt z gredicami, jih bomo presadili, saj menda krasno odganjajo škodljivce! Tamali so seveda najbolj uživali pri zalivanju, 6-letnica pa mi je že lepo znala prekopat prst z motiko! In to – kar na rolerjih – ni je bilo za prepričat, naj se vendar preobuje…



Potem smo se lotili še v Hoferju kupljenih sadik vrtnic – za te pa je bil glavni 3-letnik! Pomagal mi jih je posaditi v izkopano jamico in seveda – zaliti!



No, za začetek – je! Morda bo kdo pomislil, da smo kaj zafrknili – ne vem… Bomo videli in se učili – vsi skupaj! Eno je jasno – vsak od otrok je sedaj glavni za nekaj: 2-letnica za babičino vrtnico, 3-letnik za cel nasad Hoferjevih vrtnic, 6-letnica pa za zelišča! In soseda se nam čudi, kako da smo navdušeni delavčki... Kaj ne bi bili, ko pa imamo končno svoj košček zemljice, ki ga lahko obdelamo, kakor nam srce poželi!

KAKO KONČA BLAGO, NAMENJENO ZA PRT...

Vedno, ko bom oblekla tole krilo na balon, bom verjetno pomislila na enega mojih najljubših filmov - "Moje pesmi, moje sanje" (The sound of music). Se spomnite scene, ko je Maria sedmim otrokom naredila oblačilca kar iz zaves, saj ji Von Trapp ni hotel kupiti novega blaga?



No, jaz k sreči niti nimam težav z možem, ki mi ne bi hotel kupiti blaga :), samo tole res ni bilo namenjeno krilu, ampak prtu. Blago sem že lani kupila v Ikei, ker pa mi trije otročički veselo pacajo po mizi, bi ga bilo itak škoda... Oziroma ne bi dolgo ostalo lepih barv.
Poleg tega sem si silno zaželela rožastega vzorca, lahkih barv in lažje tkanine! Mimogrede - ste mogoče pomislili, kako zelo cenimo letošnjo pomlad?? Če zima ne bi trajala tako dolgo, se nam pomlad še niti ne bi zdela tako zelo posebna. Tako pa vsi veseli občudujemo prebujajočo se naravo in se veselimo sončka! Toplejša energija se širi med nami kakor sonce, ki vedno topleje sije!
Luštno pomlad želim vsem svojim bralcem!!

PUTKIN VRT

PUTKIN VRT
Američani imajo pregovor: »If you want to make God laugh, tell him you have plans.« (v prevodu: "Če želiš nasmejat Boga, mu povej, da nekaj načrtuješ!")

Jaz imam načrte… Upam, da jih izpeljem in se mi Bog ne bo smejal ter mi jih prekrižal.
Torej – ozadje mojega načrta je takole: kooončno prihaja pomlad. In jaz si že nekaj let želim – vrt! Da bo hrana romala iz domače, kolikor mogoče bio zemljice – direkt - na krožnik. Da se začnemo (precej!) bolj zdravo prehranjevati, da čim več časa preživimo zunaj, da navdušim otroke nad delom oziroma, da cela družina zapusti notranje gnezdo, ki ga grejemo že od oktobra in se naužijemo čistega, svežega zraka, prezračimo pljučka in za nekaj mesecev pozabimo na televizijo – in se posvetimo – igri na igralih in igri – s plevelom, haha.



Ob tem imam seveda precej – ne problemov, neee! Izzivov. Torej:
1. kako »našuntat« ljubljenega moža, da mi prekoplje del zelenice in ga »spremeni« v vrt,
2. kako spremeniti prehranjevalne navade cele družine in nas navdušiti nad zelenjavo,
3. kako otroke navdušiti nad pomočjo na vrtu, namesto gledanja risank po tv-ju,
4. in verjetno še in še….

No – sedaj pa k načrtu: možka in otroke (oziroma starejša dva) vprašam po njihovi najljubši zelenjavi (ali sploh obstaja??), pa še sama si izberem eno (to bo gotovo rukola!). Zapišemo izbire vsakega člana družine na posebej za to izdelane plakate ali tablice – torej 1 plakat gre vsakemu članu družine. Potem o tej zelenjavi (bo najmanj 5 izbir) poiščemo vse mogoče informacije na netu – torej slike, čas sajenja, način zalivanja, čas in pogostnost pobiranja pridelka, uporaba v kulinariki… Nato – gremo v trgovino in izberemo seme/sadike. Posejemo/posadimo. Opremimo z mini tablicami z imenom člana družine in njegovim izborom. Nato sledimo navodilom na tablici… Spomladi in poleti bo veliko časa za to, da bomo zunaj in v moji (mislim, da zelo optimistični) glavi vidim našo družino, kako po službi in vrtcu tečemo gledat, kaj je novega zraslo na vrtu, vsak malo pobrklja, izpuli kak plevel, malo zalije…



Nam bo uspelo?? Spremljajte na blogu, bom obveščala… Upam, da ne sledi tej samo še ena objava – rubrika zaključena, načrt padel v vodo! :)