Kar nekaj časa je minilo od moje zadnje
objave na tem blogu. Iz objektivnega razloga – rizične 4. nosečnosti, ki me je
prilepila na domači kavč – in tako ustvarjalno kot tudi blogovsko »ohromila«.
Ker pa sem imela brezdelja hitro dosti, sem se morala nekako zaposliti med svojo
zlepljenosto s kavčem – in kaj je za to bolje kot ročna dela – v mojem primeru
kvačkanje??
Sedaj mi ni ljubše sprostitve od
kvačkanja! Res, prav »odpelje« me, uživam v brskanju za novimi idejami, v
iskanju primernega tutoriala in v predstavljanju primernih materialov, debelin
volne in barvnih kombinacijah. In v nasprotju s šivanjem, kjer mi na polno dela
adrenalin, je kvačkanje zelo pomirjujoče! Če pozorno slediš navodilom,
pravzaprav ne moreš zgrešiti! In potem so tu otroci s svojo navdušenostjo nad mojim
izdelkom - kapico recimo – ki jo imajo v avtu za nekakšno igračko.
Osnove kvačkanja mi je že pred
kakim letom pokazala mami, Urška pa z mano analizirala in malo poteoretizirala
glede tehnike. Hvala lepa obema, odprli sta mi novo dimenzijo! J
In pol je spet šibal you tube J.
Naučila sem se osnov in takoj
prešla na zanimive kapice, šal, copatke za novorojenčke in torbico. Nekaj
najljubšim osebam sem tako nakvačkala božična darilca. Všeč??
