Najprej mi je na pomoč priskočila najmlajša. 2-letni fizeljček je s pravo spretnostjo zajemal zemljico iz žaklja in jo stresal v korito, kamor sem potem posadila sadiko roza vrtnice plezalke – od moje mami. Pri njej je vrtnica božansko uspevala in zamislila sem si jo, kako mi obrašča ne prav lepo vrtno utico. Žal bi bila skoraj cel dan v senci, kar mislim, da za vrtnico ni ravno najbolje, zato sem jo prestavila na sonček, da bo plezala po škarpi… Upam, da ji bo korito zadosti veliko?
Mala je pritegnila pozornost tudi 3-letnega sinka in 6-letne hčerke, ki sta mi pomagala posaditi zelišča, ki mi jih je z veliko pozornostjo prinesla sodelavka – čisto bio: timijan, slezenovec, kamilico, knofke in drobnjak. Jupiii, kako sem bila vesela teh sadik! Zaenkrat smo jih dali kar k rožicam, ko pa bo »vzpostavljen« vrt z gredicami, jih bomo presadili, saj menda krasno odganjajo škodljivce! Tamali so seveda najbolj uživali pri zalivanju, 6-letnica pa mi je že lepo znala prekopat prst z motiko! In to – kar na rolerjih – ni je bilo za prepričat, naj se vendar preobuje…
Potem smo se lotili še v Hoferju kupljenih sadik vrtnic – za te pa je bil glavni 3-letnik! Pomagal mi jih je posaditi v izkopano jamico in seveda – zaliti!
No, za začetek – je! Morda bo kdo pomislil, da smo kaj zafrknili – ne vem… Bomo videli in se učili – vsi skupaj! Eno je jasno – vsak od otrok je sedaj glavni za nekaj: 2-letnica za babičino vrtnico, 3-letnik za cel nasad Hoferjevih vrtnic, 6-letnica pa za zelišča! In soseda se nam čudi, kako da smo navdušeni delavčki... Kaj ne bi bili, ko pa imamo končno svoj košček zemljice, ki ga lahko obdelamo, kakor nam srce poželi!
