JESENSKA PESMICA O NODIJU

V vrtcu mojega sinka so jeseni dobili prve zadolžitve. Saj so ja že veliki in niso več dojenčki, bi pripomnil moj triletnik!! Namreč – ob vsakem letnem času se bodo naučili eno pesmico ali zgodbico (primerno letnemu času) in jo predstavili skupini. Ker je moj sine precej samosvoj in že samostojno misleč individuumček – mu razni »Ježki teka – teka« niso bili preveč všeč… Na vsak način je hotel Nodija – njegovega najljubšega junaka! In tako razmišljam – hmmm – ne pride mi na misel nobena Nodijeva risanka, ki bi se dogajala ravno jeseni, pa tudi mislim, da fantiček cele risanke še ne bi znal obnovit. Tako je bil to v prvi vrsti izziv zame – saj res, zakaj bi otroke učili stalno enih in istih »lajnarij«? In sem se spomnila pesmice: Zebe me, zebe me Že Nodi kriči In toplo jopico oblečt si hiti. Uhač pa pod gobo gobe nabira Da skuhane v loncu Bodo do večera. Rozika nič več sladoleda ne prodaja Bolj paše skodelica toplega čaja. Din in Don Škrata – lumpa sta, S kostanjem miško streljata. Jesen prišla v deželo je igrač In od vseh najbolj vesel jo je Uhač! In rezultat? Ne vem,ali je Urh pesmico povedal v vrtcu (sem že omenila, da je samosvoj?:)) So se je pa naučili vsi trije otroci v parih dnevih (celo tamala, komaj leto in pol stara – je, sicer le naši družini razumljivo, čebljala pesmico o Nodiju). Dober filing!! 